Participativni proračun v vsako skupnost – tudi šolsko
Z uvajanjem participativnega proračuna v šolsko okolje mladi dobijo priložnost, da okolje, v katerega so vpleteni velik del svojega časa, sooblikujejo, hkrati pa pridobijo neposredno izkušnjo aktivnega državljanstva. Dijaki in dijakinje III. in II. gimnazije Maribor to izkušnjo sedaj že imajo.
Leta 2015 je bil, po dveh letih pozivov in pobud, v Sloveniji prvič pilotno izpeljan proces participativnega proračuna. Ta mehanizem neposrednega odločanja občank in občanov pri porabi vnaprej določenega dela investicijskih sredstev iz občinskega proračuna so prve preizkusile prebivalke mariborske mestne četrti Radvanje. Predlagale so več kot 70 vsebin oziroma projektov, z izvedbo katerih bi se izboljšalo in obogatilo bivanje v tej četrtni skupnosti. Izbornega glasovanja o tem, kateri izmed podanih predlogov se bodo tudi uresničili, se je nato udeležilo znatno več ljudi, kot jih je v Radvanju za kakršenkoli drug namen prišlo na volišče.
Po vpisu 48.a člena v Zakon o lokalni samoupravi, ki omogoča uvedbo občinskega participativnega proračuna, so se občini Ajdovščina, ki je prva v celoti izvedla ta participativni proces, hitro pričele pridruževati druge lokalne skupnosti, ki so ga prepoznale kot učinkovito orodje upravljanja skupnosti skozi aktivno vključevanje tistih, ki skupnost dejansko tvorijo – prebivalk in prebivalcev. Po osmih letih se participativni proračun izvaja že v 40 slovenskih občinah, spet tudi v Mariboru.
Ob tem, da participativni proračun kot orodje participativne demokracije z zelo neposrednimi učinki daje priložnost ljudem, da podajo vsebinske predloge, in če ti dobijo zadostno podporo v skupnosti, jih je lokalna oblast dolžna uresničiti “brez pardona”, je to tudi edini instrument odločanja o vsebini in kakovosti skupnega bivalnega prostora, ki vključuje mlade. Večina slovenskih občin v proces participativnega proračuna namreč vabi tudi osebe, starejše od 15 let, ponekod pa se za vsebine oz. potrebe mladih izvaja poseben participativni proračun.
A mladi velik del svojega aktivnega časa ne preživijo v domačem okolju, ampak v šoli in zdi se smiselno, da bi šolsko okolje tudi sooblikovali, vsem uporabnikom v korist. Raziskave sicer kažejo, da mladih politika in sodelovanje v političnih procesih ne zanima preveč, saj jim manjka političnega znanja, demokratičnim postopkom in političnim akterjem v družbi pa ne zaupajo in menijo, da njihov angažma ne bo imel vpliva. Hkrati pa so mladi zelo pripravljeni delovati znotraj organizacij civilne družbe. Sklepati gre, da razlog za šibak angažma mladih tiči v pomanjkanju prostora in specifičnih mehanizmov, ki bi jim mladi zaupali in v njih videli tudi priložnost, da svoje interese uresničijo.
V lanskem letu je bil tako prvič v Sloveniji izveden proces participativnega proračuna v srednji šoli.
Participativni proračun na mariborskih gimnazijah
V sklopu projekta Moja šola, moj glas je bil razvit postopek izvedbe participativnega proračuna, prilagojen na šolsko okolje, prvi pa so ga uporabili na III. gimnaziji Maribor. Dijaki in dijakinje tretjih letnikov so se uvodoma spoznali z zgodovino in teorijo tega učinkovitega mehanizma participativne demokracije, skozi razpravo nato razmišljali o svoji šolski skupnosti in razvijali ideje, kako jo sooblikovati in izboljšati. Ko so bili predlogi zbrani in je bila ugotovljena njihova skladnost z zakonskimi kriteriji in izvedljivost, je komisija, ki jih je pregledala, izdelala končni seznam predlogov za glasovanje. Preko komunikacije v e-Asistentu je bilo nato izdano povabilo vsem 672 dijakom in dijakinjam, da si predloge ogledajo in med njimi izberejo tiste, za katere si tudi sami želijo, da bi bili uresničeni. Oseba je lahko dala svoj glas trem izmed nanizanih predlogov, osebnemu favoritu glas, ki je bil vreden 3 točke, drugemu glas vreden 2 točki, tretjemu je pripadla ena točka. 444 oz. 66 odstotkov dijakov in dijakinj se je vabilu odzvalo. In kaj so izbrali? Največ glasov sta prejela predloga, da se uredi prostor za sproščanje in druženje na obeh lokacijah šole, nekaj predlogov bo izpopolnilo šolsko infrastrukturo in mladim olajšalo logistične procese (na primer dodatna parkirišča za kolesa in motorje), med izglasovanimi predlogi pa so dijaki visoko mesto namenili tudi predlogu Predavanja in pogovor o psihičnem zdravju v okviru razrednih ur.
Vpeljevanje participativnega proračuna v slovenske šole se letos nadaljuje. Projekt Učenje za participativno demokracijo predstavlja nadgradnjo projekta Moja šola, moj glas. Oba je finančno podprla fundacija Active Citizens Fund. Organizacija za participativno družbo si kot izvajalec projekta, skupaj s partnerjema Pekarno Magdalenske mreže in islandsko organizacijo Citizens’ Foundation, prizadeva, da se v šolsko izobraževanje vključi več vsebin, ki bi motivirale mlade za angažma v različnih skupnostih in za različne teme, ki so jim pomembne.
Tako je k izvedbi participativnega proračuna tik pred šolskimi počitnicami pristopila tudi II. gimnazija Maribor. 177 dijakinj in dijakov tretjih letnikov se je na delavnicah, kjer so razpravljali tudi o specifikah participativne demokracije, s procesom najprej seznanilo, nato pa so oblikovali 40 predlogov projektov. Skozi nujno sito ugotavljanja zakonskih skladnosti in izvedljivosti se jih je 21 uvrstilo na končni seznam za glasovanje. Glasovali so tokrat le tretji letniki. Glasovanja se je udeležilo 160 dijakinj in dijakov (90 %), ki se je skozi delavnico spoznalo s participativnim proračunom. Največ glasov – zanimivo in morda zelo povedno, je prejel predlog Delavnice ekonomsko-politične pismenosti.
Jeseni se bo s spodbujanjem participacije mladih nadaljevalo v drugih šolskih skupnostih, vključeni mladi pa bodo skozi delavnice spoznali, kakšne so možnosti za družbeni angažma. Vedno pogosteje namreč iščejo nove načine za izražanje svojih političnih načel ter za vplivanje na obstoječe razmere v družbi. Razlogov imajo več kot dovolj.
Participativni proračun se po srednjih in osnovnih šolah izvaja v veliko državah po svetu. Posebej pa velja izpostaviti Portugalsko. Splošno prepričanje, da ni dovolj, da se mladi iz knjig učijo državljanstva in demokracije, temveč je bistvenega pomena, da vse skupaj čim prej tudi izkusijo v življenju, najbolje kar skozi mehanizme institucij, v katere so vpeti, je na Portugalskem pripeljalo do odločitve, da postane izvedba participativnega proračuna v šolah del nacionalne strategije izobraževanja o aktivnem državljanstvu in jo tako v šolskem letu 2016/2017 predpisali za vse šole. Kot javna politika se izvaja ves ta čas.