Revitalizacija Radvanjskega potoka, 2021
Organizacija za participatorno družbo in Iniciativa mestni zbor sta bili v letu 2021 uspešni s prijavo na Podnebni program Mreže za prostor in pridobila sredstva za revitalizacijo Radvanjskega potoka v Mariboru.
Projekt naslavlja problematiko izginjanja zelenih pasov ob vodotokih kulturne krajine. Vzporedno z intenziviranjem kmetijskih praks in želje po širjenju obdelovalnih površin, v zadnjih letih opažamo vedno intenzivnejše posege v zelene pasove, ki tvorijo mozaično podobo krajine (mejice, obrežna zarast, solitarna drevesa in remize). Za ekološko stabilnost vodotokov in njihove širše okolice, so ti pasovi grmovne in drevesne vegetacije ključnega pomena. Z zasenčenjem blažijo temperaturna nihanja v vodotoku in njegovi okolici, ter vzdržujejo stabilno raven kisika v vodi, ki je vitalnega pomena za floro in favno vezano na vodni ekosistem. Pas obrežne vegetacije vodotokov, ki tečejo skozi kmetijsko krajino, preprečuje izpiranje hranil iz okoliških njiv, saj gost preplet korenin dreves in grmov izpirajoča se hranila prestreže in počrpa, še preden le-ta vstopijo v stik z vodo s čimer preprečujejo evtrofikacijo in onesnaženje vodotokov s pretiranim vnosom hranil. Pas vegetacije pa s koreninami, ki segajo v vodo črpa organske snovi tudi iz vode in s tem deluje kot naravni filter v primeru onesnaženja. Popolna odstranitev obrežne zarasti tako vodi do ekološke degradacije vodotoka, ki ne zmore več opravljati funkcije ekosistema, temveč služi le še kot element za odvodnjavanje vode skozi krajino. S predlaganim posegom bi tako zaščitili obstoječo biodiverziteto in jo še povečali, hkrati pa bi odsek potoka v čim večji meri renaturalizirali v skladu z najboljšimi praksami.
Med avgustom in oktobrom v sodelovanju z udeleženkami_ci samoorganiziranih četrtnih skupnosti, lokalnimi prebivalkami_ci, strokovnjaki_njami in otroci ter mladimi iz okoliških šol načrtuje vzpostavitev zelenega pasu skozi zasaditev dreves in grmov, v sodelovanju DOPPS pa načrtuje več opazovanj ptic in kačjih pastirjev na lokaciji.
Projekt sofinancira: Eko sklad, Ministrstvo za okolje in prostor, Mreža za prostor.