Pregled stanja

V prvih petih letih od prve izvedbe pilotnega participativnega proračuna v Mestni občini Maribor lahko ugotovimo, da se je praksa dobro zasidrala v slovenski lokalni samoupravi. Izvedlo jo je 32 občin, kar je 15% vseh občin, napovedujejo pa se nove uvedbe, tako da izgleda nadaljna širitev zagotovljena. Vsebinsko in izvedbeno so prakse zelo homogene, saj trenutne prakse namreč izhajajo iz modela, ki ga je izdelala Iniciativa mestni zbor (IMZ) v letu 2014 in je bil uporabljen v pilotni izvedbi, kasneje pa se v le rahlo spremenjeni obliki prenaša iz občine v občino. To je s stališča izhodišč za širši razvoj participativnega proračuna zelo dobro, saj odprti in transparentni postopki, kjer občanke funkcionalno vihtijo odločevalsko moč, postavlja dobre temelje za nadaljnji razvoj in se postavlja tudi v mednarodni primerjavi na visoko mesto.

Razvoj participativnega proračuna bo potekal v dveh smereh. Po eni strani se mora povečati število obstoječih praks, da bo nastal bazen izvajalk, ki bodo lahko izmenjali izkušnje in prenašali dobre prakse. Po drugi strani pa morajo obstoječe prakse vsebinsko nadgraditi izvedbe, predvsem v smeri poglabljanja deliberacije.