Pregled stanja

V prvih desetih letih od prve izvedbe pilotnega participativnega proračuna v Mestni občini Maribor, leta 2015 lahko ugotovimo, da se je praksa dobro zasidrala v slovenski lokalni samoupravi. Izvedlo jo je že 68 občin, kar je skoraj tretjina vseh občin, napovedujejo pa se nove uvedbe, tako da izgleda nadaljna širitev zagotovljena. Vsebinsko so prakse zelo homogene, saj trenutne prakse izhajajo iz modela, ki ga je izdelala Iniciativa mestni zbor (IMZ) v letu 2014 in je bil uporabljen v pilotni izvedbi, kasneje pa se v modificirani obliki prenaša iz občine v občino. To je s stališča izhodišč za širši razvoj participativnega proračuna zelo dobro, saj odprti in transparentni postopki, kjer občanke funkcionalno vihtijo odločevalsko moč, postavlja dobre temelje za nadaljnji razvoj in se postavlja tudi v mednarodni primerjavi na visoko mesto.

Izvedbeno, pa so procesi participativnega proračuna v različnih občinah zelo različno uspešni v smislu vključevanja občanov v postopke. Poznamo primere, kjer se občani udeležujejo odločanja tudi z skoraj 70% udeležbo, medtem ko se v kakšni drugi občini občani aktivirajo le v nekaj odstotnem deležu. V Organizaciji za participativno družbo spremljamo razvoj PP v Sloveniji in svetujemo občinam kako izboljšati svoje procese, pritegniti več občanov in poglobiti deliberacijo.

Pregled praks: Participatvni proračun, Stanje v Sloveniji 2020