Participatorna družba

Osnove

V zelo osnovnih pojmih lahko participatorno družbo razumemo kot alternativni način organiziranja družbe. Vodilna ideja participatorne družbe je vizija družbe, ki je v celoti organizirana po načelih enakopravnosti, brezrazrednosti in je največji mogoči meri upravljanja skozi metode direktne demokracije.

Zgodovina

Participatorno družbo se kot koncept razvija že več kot 40 let. V nekem smislu je izrastek radikalne politike 60. in 70. let prejšnjega stoletja v ZDA (kot bomo videli, pa pripada bogati in veliko daljši tradiciji). V tem času je veliko število ljudi začelo dvomiti v upravičenost avtoritete institucij, ki upravljajo današnjo družbo. Začelo se je prepoznavati institucionalizirani rasizem, seksizem in klasizem, ki je vgrajen v institucije današnje družbe. Tudi logika vojne (predvsem vojne ZDA v Vietnamu) je bila postavljena pod vprašaj in je naletela na močno nasprotovanje. To je bilo okolje, iz katerega je nastala Participatorna družba. Pomembno pa je tudi poudariti, da se Participatorna družba kot sklop razmišljanja ni spoprijela le z analizo establišmenta, temveč je oblikovala tudi radikalno kritiko levice.

Tradicija

Čeprav lahko neposredne korenine participativne družbe izsledimo v radikalni politiki 60. in 70. let prejšnjega stoletja, je pomembno razumeti, da ta koncept pripada tudi veliko daljši in bogatejši tradiciji. To tradicijo običajno imenujemo levo-libertarianizem. Izraze levolibertarizma lahko najdemo skozi vso človeško zgodovino. Vendar pa je verjetno bolj smiselno opisati levi libertarianizem (kot ga opisuje Chomsky) kot zgodovinsko težnjo, ki ji lahko sledimo nazaj do klasičnega liberalizma z novejšimi izrazi v vidikih marksizma (koncilski komunizem) in anarhizma (anarhosindikalizem). Včasih se ta težnja imenuje tudi libertarni socializem. Čeprav je participativna družba v veliki meri del te tradicije, velja tudi, da se je razvila iz kritične analize levega libertarizma. V tem smislu si lahko participativno družbo predstavljamo ne le kot alternativo desničarski politiki, ampak tudi ideologijam liberalizma, marksizma in anarhizma.

Prispevki

Kdor pozna njeno zgodovino in sedanjo prakso levice, bo vedel, da v njej obstajajo številne notranje napetosti. Na primer, obstaja stalna napetost med reformisti in revolucionarji ter med avtoritarnimi in libertarnimi težnjami. Obstaja tudi zmeda glede številnih drugih pomembnih vprašanj. Glede na to, da je vir družbene moči za levico solidarnost, te napetosti in delitve, ki jih ustvarjajo, levico razvrednotijo. Iz tega sledi, da je reševanje teh napetosti izjemnega pomena.

Motivacijo za razvoj participativne družbe lahko razumemo kot poskus reševanja notranjih napetosti in zmede. Želja je konceptualizirati način organiziranja, ki maksimira solidarnost kot sredstvo za opolnomočenje levice. V ta namen Participativna družba temelji na številnih pomembnih prispevkih k levi politični misli, ki imajo vsi pomembne posledice za organiziranje. Ti vključujejo:

• Priznavanje pomena obravnavanja vsake družbene sfere kot enakovredne.

• Poudarjanje pomena vizije.

• Razjasnitev razredne analize.

Participativna družba kot koncept je predstavljena skozi 4 podsklope, ki zajemajo določene aspekte družbe.

• Participatorna ekonomija

• Participatorna politika

• Participatorna skupnost

• Participatorni medosebni odnosi

Sklopi niso vsi enako dodelani in se še razvijajo. Ključno za razumevanje Participatorne družbe pa je, da so vsi sklopi enako pomembni, medsebojno povezavni, in tudi vplivajo drug na drugega. Razvit je koncept “komplementarnega holizma”, ki razlaga, da četudi dosežemo željene spremembe v enem izmed družbenih sklopov, bi nespremenjeni drugi sklopi pomenili, da spremembe ne bodo zmožne obstati dolgoročno.

Izmed sklopov sta bila najbolj razdelana skopa Participatorne ekonomije (včasih imenovane Parecon) in Participatorne politike.