PARTICIPATIVNI PRORAČUN V ŠOLAH NA PORTUGALSKEM – DRŽAVA SPODBUJA PARTICIPACIJO MLADIH V ŠOLSKEM OKOLJU

Konvencija o otrokovih pravicah v 12. členu določa, da imajo otroci pravico izraziti stališče do tem, ki se jih dotikajo, odrasli pa morajo otroke poslušati, slišati in jih obravnavati resno. Smiselnost participacije mladih se odraža v prenosu moči z odraslih na otroke, ki se iz pasivnih prejemnikov realnosti transformirajo v aktivne udeležence, željne in zmožne sooblikovati odločitve, ki vplivajo na njihovo življenje. S participacijo otroci pridobivajo spretnosti, znanje in samozavest in ko se počutijo opolnomočeni za ukrepanje, ko vidijo, da njihova prizadevanja prinašajo pozitivne spremembe, ima to lahko globok in trajen učinek.

Iz Nacionalne strategije državljanske vzgoje, ki je na Portugalskem stopila v veljavo leta 2017, izhaja, da ni dovolj, da se mladi državljanstva in demokracije učijo iz knjig, temveč je bistvenega pomena, da jo izkusijo skozi konkretne mehanizme institucij, katerih del so – najprej torej v šoli. Vpeljava participativnega proračuna v šole na Portugalskem tako predstavlja politični ukrep, ki so ga v celotni mreži portugalskih javnih šol prvič izvedli v šolskem letu 2016/2017.

Ukrep vpeljave PP v šole priznava pravico mladih, da se aktivno vključijo v skupnost, in potrebo po inovativnih pristopih, ki krepijo veščine in sodelovanje v demokratičnih institucijah ter zaupanje vanje. Izkušnja izvedbe participativnega proračuna zarisuje pot za vključevanje šolarjev v zadeve šole, za krepitev občutka pripadnosti in odgovornosti v šolskih skupnostih, spodbujanje decentralizacije politik, šolske avtonomije in vpeljevanje učencev v odločevalske procese v šoli, katere del so.

Mehanizem participativnega proračuna v šolah je usmerjen v mladino, staro od 12 do 18 let, ob predpostavki, da v tej skupini mladi izkazujejo določen nivo samostojnosti, posedujejo pa tudi že nekatere predhodno pridobljene in potrebne osnovne veščine. Prevedeno na slovenski prostor gre za učence od 7. do 9. razreda osnovne šole in srednješolce. Pomembno je izpostaviti še sprejeto načelo, da se pod istimi pravili vključijo učenci vseh oblik in nivojev srednješolskega izobraževanja, tako splošnega, strokovnega in poklicnega.

 

Postopek izvedbe participativnega proračuna v šoli

Temeljni postopki izvedbe participativnega proračuna v šolah (PPŠ) za približno 1.200 javnih šol na Portugalskem so opredeljeni v uredbi 436-A/2017, ki je stopila v veljavo 6. januarja 2017.

Osnovna pravila za izvajanje šolskega participativnega proračuna na Portugalskem v splošnem namenu ne odstopajo od prakse, ki se uveljavlja tudi v Sloveniji: izključno šolarji so tisti, ki oblikujejo in posredujejo predloge za izboljšave v lastnih šolah in na tak način sooblikujejo porabo vnaprej znanega zneska sredstev, ki so za ta namen na voljo. O uresničitvi predlogov prav tako glasujejo izključno šolarji in na tak način skupaj sprejmejo odločitev in odgovornost, za kakšen namen bo porabljen šolski denar. Predlogi naj bodo v korist celotni šolski skupnosti in naj zadevajo izboljšave v šolskih službah, v opremi, infrastrukturi in/ali izobraževalnih, obšolskih in prostočasnih dejavnostih. Predlogi, ki se uvrstijo na seznam za glasovanje, morajo izkazovati skladnost z relevantnimi predpisi, pa tudi sicer je nujno, da so realno izvedljivi. Izglasovan predlog projekta je šola dolžna uresničiti.

Razlika med slovensko in portugalsko prakso se kaže pri zagotavljanju financ za uresničitev izglasovanih projektov. Za namen izvedbe participativnega proračuna vsaka portugalska šola na podlagi kalkulacije števila udeleženih učencev prejme dodatek iz državne blagajne, ki se lahko počrpa le ob doslednem upoštevanju sprejetih pravil. Fond za participativni proračun v šolah se lahko napolni še z lastnimi sredstvi šole in s prispevki lokalne skupnosti. Med tem se v slovenskih šolah participativni proračun izvaja s sredstvi, rezerviranimi znotraj obstoječega šolskega budžeta, kar vključuje tudi sredstva šolskega sklada. Trenutne izkušnje doma (še) ne izkazujejo potrebe, da bi se sredstva za izvedbo participativnega proračuna iskala izven proračunov šol, namen te participativne prakse je namreč vključevanje šolarjev v postopke delovanja in upravljanja šolske skupnosti, s tem pa prenos dela odgovornosti s strani vodstva šole in učiteljev na šolarje. Cilj torej ni, da se vzpostavi dodaten sistem, temveč da se mlade vključi v obstoječega.  

Izvedba participativnega proračuna v šolah je v portugalskih šolah različna tudi zaradi predpisanega kvoruma podpore predlogu s strani vsaj 5 % vseh učencev, povabljenih/vključenih v proces izvedbe participativnega proračuna. Te dodatne omejitve praksa v Sloveniji ne pozna.

Časovnica izvedbe šolskega participativnega proračuna na Portugalskem je predpisana. Tako se aktivnosti informiranja, deliberacij, priprave in posredovanja predlogov izvajajo v prvih dveh mesecih koledarskega leta, pregled predlogov in oblikovanje seznama predlogov za glasovanje pa mora biti nared do 24. marca, na dan študentov, ko se izvede glasovanje (oziroma temu najbližji možen datum). Rezultate je potrebno razglasiti do poletja, do konca šolskega leta, projekte pa nato uresničiti do konca koledarskega leta.

 

Podporne strukture pri izvedbi proračuna

 

Lokalni koordinator oz. koordinator na šoli (ki je ravnatelj ali od ravnatelja imenovan učitelj/koordinator) izvaja naslednje ključne naloge:

  • v fazi zbiranja predlogov spodbuja vključevanje učencev in drugih učiteljev v proces, ponuja odgovore na vprašanja in razrešuje dvome, ki so jih ti izpostavili; 
  • v fazi ocenjevanja skladnosti prispelih predlogov pregleda predloge, po potrebi spodbuja in nudi podporo pri izboljšanju predlogov (da ti postanejo izvedljivi, če niso ali združevanje podobnih predlogov v enega), izključuje predloge, ki ne izpolnjujejo minimalnih zahtev in oblikuje seznam predlogov za glasovanje;
  • v fazi glasovanja, ob pomoči skupine učencev, ki jo oblikuje šolski odbor ali dijaška sekcija, zagotavlja, da se pravilno izpelje glasovanje in da lahko vsi učenci glasujejo v skladu z demokratičnimi pravili PP v šolah; 
  • v zadnji fazi nudi podporo pri izvedbi zmagovalnih predlogov.

 

Obstaja tudi nacionalna podporna struktura, ki jo sestavljajo naslednje službe Ministrstva za šolstvo

  • Direktorat za šolstvo (orig. DGEstE) je odgovoren za obveščanje, usmerjanje in spremljanje šol v zvezi z izvedbo PP v šolah; 
  • Zavod za finančno poslovodenje izobraževanja (orig. IGeFE) je odgovoren za zagotavljanje in nadzor proračuna šol, vključno s sredstvi, namenjenimi za PP v šolah; 
  • Generalni inšpektorat za izobraževanje in znanost (orig. IGEC) je odgovoren za evalvacijo, vključno z izvedbo posebne evalvacije PP v šolah, na vzorcu šol. 


Za prvo izvedbo PP na šolah je bila izpeljana tudi nacionalna medijska kampanja. Distribucija informacij o PP na šolah je bila posebej namenjena šolajočim se mladim. Med mnogimi komunikacijskimi kanali so bili uporabljeni profili na družbenih omrežjih za krepitev participacije med mladimi in razširjanje dobrih lokalnih pobud; račun Whatsapp za podajanje odgovorov na vprašanja ter razčiščevanje dvomov učencev ter spletna stran za obveščanje zainteresirane javnosti (učenci, učitelji, starši, novinarji itd.).


Rezultati izvedbe prvega nacionalnega cikla PPŠ na Portugalskem 2017

Prvo izvedbo PP v šolah na Portugalskem so spremljale službe Ministrstva za šolstvo. Direktorat za šolstvo je izvedbo procesa preverjal februarja in maja 2017, vključene v preverjanje pa so bile vse šole. Inšpektorat za šolstvo in znanost je oktobra 2017 v svojo redno analizo vzorca šol, ki jih analizirajo v programu preverjanja znanja šolskega leta, vključil nekaj vprašanj o izvajanju PP v šolah. Novembra 2017 je bil izveden tretji follow-up postopek. Tega je vodil Zavod za finančno poslovodenje izobraževanja. Osredotočeni so bili na administrativne in finančne transferje, ki so potekali med letom – ali so ti potekali v skladu s sprejetimi pravili PP v šolah. Generalni inšpektorat za izobraževanje in znanost je nato v prvi polovici leta 2018 razvil poseben program za oceno izvedbe procesa PP v šolah. V ta namen so izvedli tudi obiske naključnega vzorca šol (približno 20 % vseh šol) za bolj poglobljeno analizo. 

Cilj izvedbe PPŠ na Portugalskem v šolskem letu 2016/2017 je bil vključiti 1.127 šol (vse OŠ in SŠ) in vseh 530.853 dijakov (učenci 7., 8. in 9. razreda OŠ ter vsi dijaki). Monitoring, izveden v začetku maja 2017 je pokazal, da je PP v šolah izvajalo vsaj 1.046 šol oziroma 93 %, vsaj 1.021 šol (91 %) je demokratično tudi izglasovalo zmagovalni projekt. V procesu PP v šolah je glasovalo vsaj 221.063 šolajočih se mladih iz ciljne skupine (46 %). Šolarji so v tem ciklu oblikovali vsaj 4.371 predlogov, 80 % teh predlogov pa je bilo skladnih s pogoji. (Beseda »vsaj« ponazarja dejstvo, da se 3 % šol ni odzvalo s povratnimi informacijami, izvajalci monitoringa pa so te šole nato šteli kot tiste, ki PPŠ niso izvajale).

Ključni element procesa so bili raznoliki načini, ki so jih šole, zlasti januarja in februarja, uporabljale za razširjanje informacij in motivacijo/vključevanje učencev.

  • Skoraj vse šole (85 %) so od učiteljev zahtevale, da obveščajo učence o PPŠ, razdeljevali so letake, na vidnih prostorih šole so viseli plakati. Večina šol je za širjenje informacij o PPŠ uporabljala šolsko spletno stran, družbena omrežja in elektronsko pošto (74 %), dijake pa je vključevala še v posebnih predavanjih in razpravah (64 %).
  • Na številnih šolah so se za pripravo predlogov PP v šolah in za razpravo uporabili redne ure izobraževanja (47 %). V proces diseminacije informacij so šole v 41 % vključile šolsko oz. dijaško skupnost. 
  • Predlogi, ki so bili podani, so bili večinoma osredotočeni na nakup opreme ter izboljšave v prostorih za druženje in prosti čas (51 %), 20 % predlogov je zadevalo športno opremo, izboljšanje šolskih storitev je nagovarjalo 13 %, izboljšanje izobraževalnih virov in izboljšave v obšolskih dejavnosti pa 12 % predlogov.

Generalni inšpektorat za izobraževanje in znanost Portugalske je v svoji redni evalvaciji Organizacija šolskega leta (2016/2017), oktobra 2017 ugotavljal, da je približno polovica šol tudi že izvedla zmagovalne predloge iz PP v šolah, izglasovane konec marca 2017.

 

Participativni proračun v šolah na Portugalskem kot študija primera dobre prakse v luči koncepta odprtega, vključujočega upravljanja države

 

OECD opredeljuje koncept odprte vlade kot preglednost vladnih ukrepov, dostopnost vladnih storitev in informacij ter odzivnost vlade na nove ideje, zahteve in potrebe. Evropska komisija poudarja načela preglednosti, sodelovanja in udeležbe, odprtih podatkov, odprtih storitev in odprtega odločanja. Svetovna banka opredeljuje koncept odprte vlade na podlagi načel preglednosti, vključevanja in sodelovanja državljanov ter odzivnosti. 

Unescov Mednarodni inštitut za načrtovanje izobraževanja (IIEP) se je v okviru svoje srednjeročne strategije 2018-2021, ob pomanjkanju informacij o vpeljevanju principov koncepta odprte vlade na področje izobraževanja, odločil izvesti raziskovalni projekt z naslovom Koncept odprte vlade v izobraževanju: učenje iz izkušenj, odzivno, učinkovito in inovativno načrtovanje izobraževanja s poudarkom na večjem vključevanju deležnikov pa je bil temeljni cilj projekta. IIEP je zato začel z globalno raziskavo obstoječih pobud, ki se v svetu že izvajajo in objavil šest študij primerov, vsaka pa se osredotoča na posamezen aspekt koncepta odprte vlade, eden izmed katerih je odprti proračun. Za področje odprtega proračuna so pri IIEP izbrali prav 5 ciklov izvedbe šolskega participativnega proračuna na Portugalskem. Intervjuji, ki so bili za to študijo opravljeni z ravnatelji šol, člani upravnih odborov, člani svetov staršev, učitelji in seveda učenci, izkazujejo, da osebe z izkušnjo PP izvajanje PP v šolah dojemajo kot uspešno pri širjenju participativne kulture v izobraževanju. In čeprav PP v šolah mladim ne omogoča sodelovanja pri najpomembnejših odločitvah v zvezi z vodenjem oz. upravljanjem šole, pa vseeno krepi njihovo vlogo pri procesih odločanja, njihov občutek pripadnosti in odgovornosti do šolske skupnosti. Česar pa ne krepi dejstvo, da nekateri zmagovalni predlogi niso bili izvedeni ali so bili izvedeni le delno, saj ima neizvajanje zmagovalnih predlogov na koncu demotivacijski učinek na participativni proces.

Raziskava se zaključi s seznamom priporočil, namenjenih izboljšanju izvajanih procesov, predvsem razprave šolarjev okoli predlogov in argumentacije, krepitev partnerstev med šolami in občinskimi oblastmi v okviru vse večje municipalizacije izobraževalnih politik ter za izboljšanje mehanizmov za spremljanje in vrednotenje s strani države. 

 

Viri: