Kaj je participativni proračun
Participativni proračun je mehanizem, ki daje prebivalcem možnost, da odločajo o porabi skupnostnih sredstev v svojem okolišu. Njegov namen je približati odločanje ljudem ter del odgovornosti in moči prenesti z odločevalcev na skupnost.
Po svetu se participativni proračun pojavlja v številnih oblikah, ki se med seboj lahko precej razlikujejo. Kljub tej raznolikosti pa obstajajo določeni temeljni kriteriji, po katerih neko prakso lahko prepoznamo kot participativni proračun (Diaz, Enriquesz, Julio, 2019).
- Skupnost mora biti dejansko vključena v odločanje o proračunu.
Participativni proračun se mora nanašati na konkreten del ali celoten proračun institucije, pri čemer imajo udeleženci dejansko možnost svobodno in neodvisno odločati o porabi sredstev.
Čeprav participativne proračune najpogosteje izvajajo občine, so lahko nosilci tudi regije, države ali zvezne države, javne ustanove, zasebne organizacije, tako članske kot tudi pridobitne.
Ključno ni, kdo proces izvaja, temveč kako je odločanje organizirano.
Obstaja več modelov vključevanja. V univerzalnem modelu lahko sodelujejo vsi prebivalci določenega območja ali vsi člani organizacije. Poznamo pa še ciljne, ki so namenjeni posameznim družbenim skupinam (npr. mladim, ženskam, migrantom ter modele z reprezentativnimi udeleženci, vključno z naključno izbranimi skupinami prebivalcev (npr. z žrebom).
- Fokus mora biti na predlaganju in odločanju sodelujočih.
Praksa mora biti organizirana v dveh zaporednih ciklih. Fokus mora biti na odločevalski fazi, v kateri sodelujoči predlagajo in nato tudi odločijo o izvedbi glede na časovno obdobje na katerega se proces nanaša.
- Proces mora biti trajen.
Da govorimo o participativnem proračunu, mora biti proces ponovljiv in dolgoročen. To pomeni, da se izvaja redno in periodično, ne zgolj kot enkraten dogodek ali poskus.
V slovenskem prostoru je participativni proračun za občine opredeljen v Zakonu o lokalni samoupravi. Trenutno ga izvajajo izključno organi lokalne samouprave. Zaradi tega je smiselno definicijo participativnega proračuna nekoliko prilagoditi. V slovenskem kontekstu kot participativni proračun razumemo tiste prakse, ki hkrati izpolnjujejo zakonske zahteve Zakona o lokalni samoupravi in sledijo mednarodnim vsebinskim kriterijem participativnega proračuna.
Participativni proračun je proces, ki vsebuje:
– vnaprej določen delež javnih sredstev, namenjen projektom, ki jih predlagajo in se do njih neposredno opredelijo prebivalke;
– do potankosti definiran postopek, v katerem ni diskrecije političnih predstavnic oziroma krajevnih skupnosti (razen filtriranja predlogov glede na njihovo izvedljivost, pristojnosti občine in zakonitost), končna odločitev pa je na strani občanov in občank;
– organizacija posvetovanja oz. razprave občank;
– javna objava vseh korakov v postopku;
– ponovljivost postopka (ne gre le za enkraten dogodek, ampak za redno obliko soodločanja);
– vnaprej določeno in javno objavljeno časovno obdobje, v katerem bodo projekti izvedeni.