POMEMBNE INFORMACIJE O STROKOVNI SKRBI ZA DREVESA

Človek v urbanem prostoru naravo nujno potrebuje, urbana narava – predvsem drevesa, pa nujno potrebujejo drugačen, posebej premišljen pristop človeka.
Nas vseh, celotne skupnosti.

Zelene površine v urbanem prostoru, predvsem pa drevesa, ustvarjajo pogoje za naše življenje. Pomembno prispevajo h kakovosti in varnosti bivalnega okolja, tudi njegovi vrednosti. Pomagajo nam skrbeti za zdravje in dobro počutje, varujejo pred vročinskimi pritiski in poplavami, močnimi vetrovi in nečistočami v zraku, blažijo hrup v okolju.

Pomembna so prav vsa drevesa – tista v parkih, na ulicah in trgih, v vrtovih, ob cestah v zelenih pasovih in mestnih gozdovih. Največje koristi nam mestna drevesa prinašajo, če rastejo tam, kjer živimo mi.

Pogoji za rast dreves in drugih rastlin pa so v mestih čedalje težji, prav ljudje pa imamo tukaj največji vpliv. Rastline morajo v urbanih okoljih tekmovati za prostor s stavbami, s cestami in z drugimi grajenimi strukturami, ki jih človek umešča v okolje. Zato je zelo pomembno, da naravo v urbanih naseljih načrtno ohranjamo.

Mestne oblasti se danes zavedajo, da pomeni zeleno mesto, prekrito s kvalitetnimi krošnjami odraslih dreves, več zdravih in zadovoljnih občanov, ki v mestu ostajajo, kakovosten bivalni prostor pa vabi tudi nove prebivalce in obiskovalce. Poganja se turizem in posel nasploh. Zato se občine vedno bolj zavzeto ukvarjajo z ekološko vrednostjo prostora tako, da varujejo in razvijajo javne zelene površine in drevesa.

A to ni dovolj. Pomembno je, da aktivnosti enako dobro dopolnjujemo tudi lastniki preostalih zelenih površin, saj če želimo koristno delovanje narave zagotoviti za vse prebivalce, je potrebno aktivirati celoten potencial zelenih površin, ki je v občini na voljo.

Zato Maribor potrebuje pomoč in sodelovanje vseh prebivalcev in lastnikov zelenih površin oz. dreves – naše skupno delovanje pa mora biti povezano in strokovno. To mesto je mesto vseh nas. Vsi skupaj smo Maribor.

strokovne informacije in postopki za premišljeno upravljanje z drevesi

EU STANDARD_obrezovanje dreves

EVROPSKI STANDARD ZA OBREZOVANJE DREVES

 

S podporo Evropskega sveta za arboristiko je nastal Evropski standard za obrezovanje dreves, sedaj na voljo tudi v slovenščini. Standard je tu, da se predstavijo skupne tehnike, postopki in potrebe, povezane z obrezovanjem dreves v procesih upravljanja javne varnosti in ohranjanja celovitosti dreves. Gre za skupne temeljne prakse, ki se uporabljajo v evropskih državah. Standard se uporablja za drevesa, ki rastejo zunaj gozdov, v razvojnih fazah od mladih do veteranskih dreves, vključuje pa tudi pohabljena in slabo upravljana drevesa.

EVROPSKI STANDARD ZA SAJENJE DREVES

 

Prav tako na pobudo Evropskega sveta za arboristiko pa je nastal še Evropski standard za sajenje dreves. Predstavlja prvi tovrstni vseevropski standard in vsebuje jasno opredeljene smernice za profesionalno sajenje dreves.

V prilogi 9 tega prevoda najdete nacionalno prilogo za Slovenijo, kjer si med drugim lahko preberete, katere arboristične certifikate se priporoča za izvajalce in načrtovalce strokovne nege dreves, ter ostale posebnosti za kvalitetno sajenje dreves v naših krajih.

Pravilnik o načrtovanju, sajenju in negi lesnatih rastlin


Pristojne službe MOM so leta 2004 pričele pripravljati pravilnik o načrtovanju, sajenju in negi lesnatih rastlin (dreves in grmovnic) na javnih površinah, ki je bil sprejet v mestnem svetu v začetku leta 2009 in od takrat naprej MOM skrbi za dobro upravljanje mestnih dreves. Mestnih dreves v lasti MOM se vse od takrat prav tako ne sme obglavljati. Želja je, da se dobra praksa razširi na vsa mariborska drevesa.

OBREZOVANJE IN UPRAVLJANJE DREVES V SKUPNI LASTI — NAVODILA ZA UPRAVNIKE

Navodila je pripravila Tanja Grmovšek, arborist svetovalec (overjena ASCA članica); univ. dipl. inž. gozd. – usmeritev urbano gozdarstvo z arboristiko; ISA Certified Arborist®, mednarodna licenca ML-0333A; ISA True Professional of Arboriculture 2010 Award Winner ​

Osnovno načelo pred posegom

Pred vsakim posegom pridobite neodvisno strokovno mnenje. Cilj je ohraniti koristi dreves v urbanem okolju (ekološke, estetske, klimatske) ter zagotoviti varnost in skladnost z zakonodajo in standardi. Strokovno mnenje mora biti neodvisno in ga pripravi arborist svetovalec ali drevesni kontrolor, ne pa izvajalec del.

Kdo pripravi strokovno mnenje za drevesa v urbanem okolju in kaj mora vsebovati?

  • Kdo pripravi strokovno mnenje: arborist svetovalec ali drevesni kontrolor (neodvisni strokovnjak).
  • Kdo mnenja ne sme pripraviti: izvajalec del (konflikt interesov).
  • Kaj mora vsebovati strokovno mnenje: presoja pobude za pregled stanja drevesa, okvirni vris lokacij obravnavanih dreves, opis stanja, cilj posega, predlagan odstotek odstranitve krošnje, priporočeni ukrepi, sklic na EAS 01:2022, foto dokumentacijo v času terenskega dela, avtor in datum mnenja.

 

Kdo potrdi priporočene ukrepe v strokovnem mnenju?

  • Prva stopnja: upravnik pripravi predlog izvedbe na podlagi pridobljenega strokovnega mnenja.
  • Končna odločitev: etažni lastniki (skupščina etažnih lastnikov ali pooblastilni organ v skladu s hišnim redom/stanovanjskim aktom) potrdijo končni obseg del in delitev stroškov. Če hišni akt določa drugače, se upošteva ta akt in veljavna zakonodaja.
  • V nujnih primerih (zaznana povečana nevarnost, ujme, ipd.) lahko upravnik naroči nujni poseg, vendar mora tak poseg nemudoma dokumentirati in pridobiti potrditev/ratifikacijo etažnih lastnikov najkasneje na prvi naslednji skupščini. Vse nujne odločitve morajo temeljiti na strokovnem presoji.

 

Zahteve za izvajalce in razpisne pogoje

  • Sklic na standard: izvajalec mora izrecno navesti skladnost ponudbe in izvajanje del z Evropskim standardom za obrezovanje dreves (EAS 01:2022).
  • Dokazila o usposobljenosti: za delo na višini in varnostne postopke predložiti ustrezne certifikate in zavarovanje.
  • Ponudba: sklic na avtorja mnenja (ime, datum mnenja), natančen opis del, predvideni termini, varnostni ukrepi, način odstranitve odpadnega materiala, cena in garancija za izvedbo.
  • Spremembe obsega del: izvajalec ne sme spreminjati obsega dela brez potrditve avtorja mnenja.

Prepoved prekomernega obrezovanja

Prepovedano je obglavljenje dreves, veliki rezi, odstranjevanje velikega deleža listne površine / popkov / krošnje brez strokovne utemeljitve. Prekomerni rezi zmanjšajo vitalnost drevesa, povečajo tveganje za bolezni in lome ter povzročijo višje stroške vzdrževanja v prihodnosti. Po Evropskem standardu za obrezovanje dreves je ob enkratnem obrezovanju drevesa dopustna odstranitev:

  • Mlado drevo: največ 25 % krošnje (zelene listne površine / popkov).
  • Odraslo drevo: največ 15 % krošnje (zelene listne površine / popkov).
  • Staro drevo: največ 5-10 % krošnje (zelene listne površine / popkov).

Kontrolni seznam za upravnika

Pred razpisom

  1. Priloženo neodvisno strokovno mnenje (avtor, usposobljenost, datum, veljavnost).
  2. Jasen cilj obrezovanja in navedba predlaganih ukrepov.
  3. Ocena vpliva na skupne stroške in vrednost nepremičnine (če je relevantno).
  4. Potrditev etažnih lastnikov o končnem obsegu del (zapisnik skupščine ali pisna soglasja).
  5. Določitev odgovornosti in delitve stroškov v skladu s hišnim aktom in zakonodajo.

Pri razpisu in izvedbi 

  1. Zahteva za dokazila o usposobljenosti izvajalca.
  2. Pogodba: sklic na strokovno mnenje, natančen opis del, varnostne zahteve, način odvoza in reciklaže, kazni za neustrezno izvedbo.
  3. Varnost: izvajalec predloži načrt varnosti in oceno tveganja za delo.

Po izvedbi

  1. Pisno poročilo izvajalca o izvedbi, s fotografijami stanja pred/po in kratkim opisom izvedbe.
  2. Preveritev izvedenega s strani upravnika in potrditev, če je vse ustrezno. 
  3. Arhiviranje: mnenje, ponudba, pogodba, poročilo, fotografije, potrdila izvajalcev. Hranite najmanj 5–10 let.
  4. Sledenje: načrt spremljanja dreves (npr. pregled po 6–12 mesecih) in zapisnik o morebitnih nadaljnjih ukrepih.

 

Kratek vzorec postopka (za vgradnjo v hišni akt ali interne smernice)

  1. Pobuda za poseg > upravnik naroči neodvisno strokovno mnenje.
  2. Prejem mnenja > upravnik pripravi predlog in ga posreduje etažnim lastnikom z rokom za pripombe (predlagano 14 dni).
  3. Potrditev etažnih lastnikov ali nujni poseg > razpis za izvajalce z obvezno skladnostjo z EAS in lokalnimi pravilniki, objavljenimi na skupni spletni strani. V hišnem aktu naj bo vključen sklic na veljavne standarde in pravilnike ter naslov skupne spletne strani.
  4. Izbor izvajalca in podpis pogodbe (v pogodbi vključiti obveznost poročanja izvajalca, dokazila o usposobljenosti in sklic na avtorja mnenja).
  5. Izvedba del  > izvajalec predloži pisno poročilo z fotografijami pred/po.
  6. Preveritev izvedenih del s strani upravnika in potrditev, če je vse izvedeno ustrezno. 
  7. Arhiviranje dokumentacije najmanj 5–10 let.

Predlog besedila za vnos v hišni akt 

Sklic na standarde in pravilnike

»Za vse posege na drevesih v skupni lastnini se zahteva neodvisno strokovno mnenje. Izvedba del mora biti skladna z Evropskim standardom za obrezovanje dreves (EAS 01) in z lokalnimi pravilniki Mestne občine Maribor, in so objavljeni na skupni spletni strani (npr. http://dopd.si/2026/03/06/zeleni-pokrov-maribora/). Upravnik je dolžan pred izvedbo posredovati strokovno mnenje in predlog izvedbe etažnim lastnikom z rokom za pripombe. V nujnih primerih (zaznana povečana nevarnost, ujme, ipd.) lahko upravnik naroči nujni poseg, vendar mora tak poseg nemudoma dokumentirati in pridobiti potrditev/ratifikacijo etažnih lastnikov najkasneje na prvi naslednji skupščini. Vse nujne odločitve morajo temeljiti na strokovnem presoji. Za posek ali večje posege je potrebna [navedite prag soglasja: npr. navadna večina / kvalificirana večina / soglasje vseh], v skladu z veljavno zakonodajo in hišnim aktom.«

Kdaj je poseg  strokovno potrjen?

(poseg: obrezovanje ali odstranitev drevesa)

  • Javna varnost: strokovno potrjena neposredna potencialna nevarnost za ljudi ali premoženje (npr. delno odmrlo, suho ali hudo poškodovano drevo, prisotnost škodljivih biotskih dejavnikov).
  • Dokazljiva škoda na objektih: trditve o posedanju temeljev zaradi vpliva korenin ali resne strukturne poškodbe na objektih zahtevajo tehnične dokaze (geotehnična poročila, monitoring, statični izračuni).
  • Zakonite zahteve ali upravljavski razlogi: odstranitve dreves so možne, če so podprte s strokovnimi argumenti.
  • Upravljavski načrt: v redkih primerih, kot del dolgoročnega upravljanja drevesnega sklada, se lahko izvedejo selektivne odstranitve dreves in nadomestne saditve, kjer je to mogoče.
  • Nujni posegi: v primeru zaznane povečane nevarnosti (npr. ujme, neposredna nevarnost za ljudi ali premoženje) lahko upravnik naroči nujni poseg; tak poseg mora biti nemudoma dokumentiran in pridobiti potrditev oz. ratifikacijo etažnih lastnikov najkasneje na prvi naslednji skupščini. Vse nujne odločitve morajo temeljiti na strokovni presoji, foto dokumentaciji stanja.

 

Kdaj drevesa ohranimo? 

(nekateri dejavniki, ki se najpogosteje presojajo)

Ni potrjenega tveganja: neodvisno strokovno mnenje ne ugotovi povečanega tveganja za sobivanje z drevesom.

Visoka vrednost drevesa: drevo ima pomembno ekološko, estetsko ali kulturno vrednost ali je zavarovano po ZRSVN ali ZVKDS.

Naravni dejavniki niso razlog za odstranitev dreves: listje, socvetja, medena rosa, cvetni prah, ptičji iztrebki, plodovi in semena so običajne neprijetnosti; rešitve so redno čiščenje in dogovori o vzdrževanju, ne pa odstranitev drevesa.

Naravno miganje v vetru: nihanje krošnje v vetru je naraven pojav in samo po sebi ni razlog za odstranitev dreves.

Velikost drevesa sama po sebi ni razlog za odstranitev: velika drevesa so v urbanem okolju dragocena; ohranimo jih, dokler je njihovo stanje zadovoljivo; posege izvajamo le po potrebi in na podlagi strokovnega mnenja.

Vpliv na tehnično opremo: pri motnjah delovanja varnostnih kamer ali senzorjev so prednostne tehnične rešitve (npr. premestitev naprave); kot izjemna rešitev je možen poseg v krošnjo, a samo v tolikšni meri, da se reši problem, kjer se kaže; odstranitev drevesa pa je skrajna možnost.

Senčenje sončnih kolektorjev in panelov: najprej se preveri možnost premestitve panelov ali pa možnost za poseg v krošnjo, a samo v tolikšni meri, da se reši problem, kjer se kaže; odstranitev drevesa naj bo zadnja možnost. Sicer pa se pred postavitvijo panelov obvezno presodi, kje se obstoječa drevesa nahajajo in se temu prilagodi lokacijo sončnih celic.