Participativni proračun na Gimnaziji Ptuj

Projekt Učenje za participativno demokracijo je namenjen spodbujanju aktivnega državljanstva med mladimi in uvajanju participativnih praks v šolsko okolje. V okviru projekta se na izbrani šoli izvede sklop izobraževalnih delavnic za dijakinje in dijake tretjih letnikov, za katere predmetnik vključuje predmet Aktivno državljanstvo, kamor se smiselno vključujejo aktivnosti projekta Učenje za participativno demokracijo, zaključi pa se z izvedbo participativnega proračuna na šoli, ki dijakinjam in dijakom zagotovi praktično izkušnjo uporabe inštrumenta neposredne participacije posameznikov (v tem primeru dijakinj in dijakov) pri odločanju v skupnosti (v tem primeru šolski skupnosti).

S projektom Učenje za participativno demokracijo smo vstopili tudi v šolsko skupnost Gimnazije Ptuj. Za dijake tretjih letnikov, ki dodatna znanja nabirajo tudi pri predmetu Aktivno državljanstvo,  smo organizirali tematske delavnice, kjer smo se pogovarjali o različnih vrstah družbene organiziranosti in možnostih za participacijo. Ugotavljali smo, na kakšne načine se lahko v Sloveniji – v predstavniški demokraciji, kot posamezniki ali kot skupine državljanov vključujemo v razprave in v sprejemanje odločitev, ki zadevajo vse nas. Ali nas sistem, takšen kot je, k sodelovanju spodbuja, so naše pobude in zahteve slišane, upoštevane? Ali smo tu samo zato, da vsake štiri leta izvolimo predstavnike? In ja, ves čas smo bolj ali manj uspešno izgovarjali besedo participativno oziroma participatorno …

Tretji letniki z opazovanjem in skozi razpravo oblikovali predloge izboljšav v šoli

Participativni proračun velja za enega bolj redkih a pomembnih inštrumentov neposredne demokracije. Na kratko to pomeni, da so se dijaki neposredno vključili v odločanje, na kak način naj se porabi določen del denarja, s katerim razpolaga šola, šola pa se je zavezala, da bo to odločitev spoštovala in jo uresničila.

Zato so dijaki tretjih letnikov, še vedno v okviru delavnic, raziskali šolski prostor, nato pa se med sabo posvetovali, kako in s čim bi dopolnili, izboljšali ta prostor ali šolske vsebine tako, da bi od tega imeli koristi vsi, ki šolo obiskujejo in v njej preživijo velik del dneva? Oblikovali in oddali so 34 takih predlogov. Vsebine so naslavljale različne vidike, pomembne, da šolska skupnost dobro deluje. Tako do dijaki med drugim predlagali več izvodov knjig za domače branje, dostop do tiskanja v šoli, če doma ni možno, več dodatnih krožkov in prostočasnega druženja. Predlagali so, da bi se uredili zunanji prostori, ki so že na voljo, da bi jih lahko uporabljali kot učilnice na prostem, da se izboljšajo možnosti za druženje zunaj, predlagali so, da se zariše več parkirišč zanje, in podobne in še marsikaj. Predlagali so tudi nekaj popravil.

Oddane predloge je nato pregledala komisija, ki je morala preveriti, ali predlogi ustrezajo kriterijem participativnega proračuna. Teh je le peščica, a so potrebni, da se z njimi oblikuje jasna merila, okviru katerih potem dijaki povsem samostojno oblikujejo skupnostne odločitve, ki jih šola nato uresniči.  Komisija je torej morala izločiti tiste, ki so finančno presegli za ta namen določena sredstva v višini 1000 evrov, pa tiste, ki so tehnično sploh neizvedljivi oziroma neuresničljivi ali pa so bili v neskladju s šolsko zakonodajo in predpisi. Po vsebini enaki predlogi so bili združeni.

Tudi predlogi dijakov, ki so kot izboljšave predlagali le popravila, so bili izvzeti s seznama za glasovanje. Sicer neskladni s kriteriji participativnega proračun niso bili, a so na šoli želeli, da popravila dijakov ne odvračajo od drugih dobrih idej na seznamu za glasovanje. Obljubili so, da bodo popravila tudi čimprej izvedli.

O spremembah v zvezi s podanimi predlogi so bili predlagatelji sproti obveščeni, komisija jim je pisno pojasnila, zakaj se nek predlog ni uvrstil na seznam za glasovanje ali zakaj smo kakšne predloge združili in katere.

H glasovanju povabljena celotna šolska skupnost

Na seznamu za glasovanje se je na koncu znašlo 15 predlogov. H glasovanju o predlogih so bili nato povabljeni vsi dijaki Gimnazije Ptuj. Glasovanja se je udeležilo 223 dijakinj in dijakov ali 37 % tistih, ki obiskujejo Gimnazijo Ptuj. Družno so se odločili, da se razpoložljiva sredstva porabijo za nabavo različnih žog za telovadbo in rekreacijo in da organizirajo božični žur kot krepitev medsebojnega in medgeneracijskega druženja.

V evalvaciji delavnice je izraženo mnenje dijakov tretjih letnikov pokazalo, da se je okrepila motiviranost za sodelovanje v takšnem participativnem procesu kot je participativni proračun.