POROČILO S TISKOVNE KONFERENCE

Na današnji tiskovni konferenci o uvedbi instituta participatornega proračuna (PP) v Mariboru, ki je potekala ob 11h v prostorih MISC Infopeka, so sodelovali predstavniki skupine Odločaj o mestu Aleksandra Žorž, Gregor Kašman, Karolina Babič, Urška Breznik, Matic Primc in Aljoša Peternel. Predstavili so razloge zakaj Maribor potrebuje PP, kako le-ta deluje v praksi, kakšne so izkušnje s podobnimi praksami v tujini in cilje promocijske kampanje.

Aleksandra Žorž je povedala sledeče: »Trenutni politični sistem nam kot občanom dopušča zelo omejeno vlogo pri odločanju o vodenju občine. Naša politična aktivnost odločanja o vodenju občinskih zadev je skrčena na vsake štiri leta oddan volilni glas na rednih volitvah in morda še na občasno oddan glas na referendumu. Resnična moč odločanja o naši prihodnosti počiva v rokah majhnega števil ljudi. Mariborčani so v času županovanja Franca Kanglerja na lastni koži občutili vse negativne elemente, ki jih lahko doprinese predstavniška demokracija. Vodenje občine so zaupali županu, ki se je požvižgal na strokovna mnenja in moralna načela. Občinske zadeve ni vodil na podlagi izraženih interesov občanov, ampak v luči zadovoljevanja potreb ozkega kroga ljudi. Protesti pa so tudi pokazali neizmerne moči in vase zaverovanosti izvoljenih predstavnikov, ki kljub glasnemu pozivu ljudstva niso želeli odstopiti. Sporni mestni svet še danes »kraljuje« v mestu. Takšno oklepanje oblasti in neupoštevanje volej občanov je zelo resen sistemski problem. Problem, ki ga ne moremo rešiti zgolj z zamenjavo oseb na oblasti, ampak le s spremembo samega sistema. Aktivne skupine in posamezniki, ki delujemo v mestu, vidimo možno rešitev v uvedbi participatornega proračuna.«

Karolina Babič je povedala: »Institut participatornega proračuna je neposreden odgovor na problem odtujenosti političnih predstavnikov od volje občanov. Participatorni proračun je sistem razporejanja dela proračunskega denarja tako, da o njegovi porabi soodločamo občanke in občani. Soodločanje se nanaša na tisti del proračuna, ki je vsako leto namenjen investicijam, kar v Mestni občini Maribor pomeni cca. 20 mio. EUR. Proces participatornega proračuna občane vključuje tako pri predlaganju in pripravi projektov kot pri odločanju oziroma glasovanju o projektih, ki naj bodo izvedeni v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev. Posledično uvedba Instituta participatornega proračuna pozitivno vpliva na razvoj mesta v mnogih ozirih: krepi zaupanje v demokratične institucije, zmanjšuje korupcijo in klientelizem, aktivira prebivalstvo, povečuje transparentnost razpolaganja z javnimi sredstvi, izboljšuje gospodarnost trošenja javnih sredstev, zagotavlja skladnost razvoja različnih delov mesta ter povečuje družbeno kohezijo.«

Urška Breznik je povedala sledeče: „Projektne predloge za investicije v posameznih MČ ali KS bomo oblikovali občanke in občani sami, nato bodo v sodelovanju z ustreznimi strokovnimi službami tehnično usklajeni in finančno ovrednoteni. Občinska uprava bo projektne predloge zbirala tekom celega leta, vsi predlogi pa bodo sestavljali listo projektov, ki bodo razdeljeni po četrteh in krajevnih skupnostih, javno objavljeni. Na ravni vsake MČ in KS bo nato župan enkrat letno sklical zbor občanov na katerem bomo občanke in občani izbirali med predlaganimi investicijskimi projekti. Vsaka občanka in vsak občan bo imel na voljo pet glasov, ki jih bo lahko podelil tistim petim projektom, za katere meni, da so najpomembnejši. Investicijske projekte izbrane na zboru občanov bo mestna uprava dolžna uveljaviti v okviru sredstev namenjenih participatornemu proračunu in bo hkrati odgovorna, da se izbrani projekti ob sodelovanju z občankami in občani tudi izpeljejo.”

Matic Primc je povedal: »Podlaga za uvedbo, kakor tudi specifični način izvajanja participatornega proračuna, smo črpali iz bogatih izkušenj iz tujine. Prvič se je participatorni proračun uvedel leta 1989 v brazilskem mestu Porto Alegre. Kmalu je brazilska vlada prepoznala potencial tega načina upravljanja mesta in ga predlagala kot način upravljanja v vseh mestih. Institut participatornega proračuna se je razširil tudi drugod po svetu. Že leta 1994 je zaživel prvi primer participatornega proračuna v Italiji, leta 1996 v Veliki Britaniji in leta 1998 v Nemčiji. Hitrejši razcvet se je zgodil po letu 2000, ko se je v Portu Alegru odvil World Social Forum, kjer je lahko tisoče nevladnih in aktvističnih organizacij/pobud iz prve roke opazovalo delovanje in dosežke participatornega proračuna. Od takrat število mest v Evropi, ki se v celoti ali deloma upravljajo s participatornim proračunom, skokovito raste. Sedaj že več kot 300 mest v Evropi uporablja kakšno izmed variant participatornega proračuna. Med temi mesti so tako mala, kakort tudi velika, nam vsem poznana mesta, kot so Berlin, London, Rim, Lizbona, Madrid. Dolgoletne izkušnje pa kažejo tudi jasne rezultate v smeri izboljšanja kvalitete bivanja, večjim zaupanjem v demokratični sistem, zmanjšanjem socialnih neenakosti ter tudi pospešenim gospodarskim razvojem. Izkušnje kažejo, da so pozitivni učinki, korelacijski z delom proračuna, ki se porabi skozi institut participatornega proračuna. Torej več kot je sredstev, ki jih mesta namenijo, boljši so rezultati.«

Gregor Kašman je povedal: “Zaradi pomanjkanja možnosti za demokratično odločanje preko ljudske iniciative, skozi katero smo želeli sprva uvesti institut participatornega proračuna, smo se odločili, da z današnjim dnem pričnemo z zbiranjem podpisov v okviru pobude za uvedbo instituta participatornega proračuna v MOM. Podpise s katerimi bodo zahtevali spremembo statuta MOM in uveljavitev participatornega proračuna bodo lahko oddali tako tisti s stalnim kot tisti z začasnim prebivališčem v Mestni občini Maribor. Podpise bo za sedaj mogoče oddati v Infopeki, CAAP-u, na Radiu MARŠ, v Plesni Izbi Maribor, ter na Info točki mobilnostnega centra Maribor. Obrazec s katerim lahko izrazite svojo podporo pobudi lahko najdete na www.odlocajomestu.si , kjer je obiskovalcem na voljo še ogromno ostalih informacij o institutu participatornega proračuna. Uspeh naše pobude je predvsem odvisen od aktivnosti občank in občanov zato jih vabimo, da se nam pridružijo in sodelujejo pri spremembah v mestu. Podpise bomo zbirali začenši z danes do lokalnih volitev v oktobru, ko jih bomo predali lokalni oblasti, od katere pa pričakujemo, da bo zahtevane spremembe sprejel, z odločitvijo o tej tematiki pa bodo občinski veljaki pokazali svojo stopnjo zanimanja za zahteve občank in občanov.”