Pogosta vprašanja o participatornem proračunu

Kakšne koristi bo imelo mesto?

Svetovna banka in Organizacija združenih narodov sta preučila mesta, ki so upravljana s soodločanjem občanov. Študije so pokazale, da je v mestih, kjer občani soupravljajo s participatornim proračunom, kvaliteta življenja bistveno višja, opaziti zmanjševanje socialne razslojenosti, zadovoljstvo in zaupanje v demokratične institucije povrnjeno, zmanjšan nivo korupcije in ne nazadnje gospodarska rast pospešena – a ne na škodo zgoraj naštetega.

Kakšne koristi bom imel/a jaz kot posameznica oz. posameznik?

Vsaka občanka in vsak občan mesta bo imel priložnost, ne le odločati o tem, kateri projekti se bodo v četrti v kateri živi izvajali, temveč bo lahko tudi sam predlagal projekte, ki bodo izboljševali življenjsko okolje. S tem, ko bodo občani sami odločali o tem, kateri projekti naj se izvedejo in kateri ne, se bo izboljšala učinkovitost porabe skupnih sredstev s ciljem čim boljšega zadovoljevanja potreb občanov.

Ali nas ne bo premalo?

Participatorni proračun se uspešno izvaja tako v vaseh s tisoč prebivalci kot tudi v milijonskih metropolah, kot so Berlin, Rim, Pariz … Uspeh ni odvisen od velikosti mesta, je pa pomembno, da se občani procesa udeležujejo v čim večjem številu. Zaupamo, da bo interes prebivalcev pri tem, da sami vplivajo na razporeditev skupnih sredstev in te naloge ne prepuščajo več le političnim strankam in neodzivnim klikam, dovolj močan, da udeležbe pri snovanju in izbiri projektov ne bo manjkalo.

Zakaj bi se udeleževal?

Običajne strankarske strukture in predstavniška telesa v Sloveniji niso več izvrševalec javne volje. Precej bolj verjetno je, da bodo te strukture odločale v nasprotju z željami ljudi, ki naj bi jih zastopale. Čas je, da se zavemo, da se nič ne bo spremenilo, če bomo sedeli doma vsak na svojem kavču in čakali, da nas bodo naši predstavniki popeljali v boljšo prihodnost. S participatornim proračunom se občanom ponuja možnost direktnega vpliva na porabo javnih sredstev in možnost presekati krog korupcije, klientelizma in nesmotrne porabe sredstev. S participatornim proračunom bi se tako v Sloveniji prvič uvedli demokratično načelo, da naj javne politike odražajo javno voljo.

Kolikšna mora biti udeležba v procesu participatornega proračuna, da je uspešen?

V tujini se je pokazalo, da se v uspešen proces participatornega proračuna v fazi formiranja investicijskih predlogov vključi okoli 3 % občank in občanov. Najboljši primeri ocenjujejo udeležbo pri oblikovanju predlogov okoli 5 %. Ko bo participatorni proračun “zaživel”, bo pri oblikovanju predlogov namesto 45 ljudi, kot zdaj, torej sodelovalo 3300 občanov.

Odločevalni del procesa sprejemanja proračuna se bo izvajal kot volitve in bo predvidoma pritegnil podobno udeležbo.

Kdaj bodo spremembe vidne?

Nekatere spremembe, kot sta zmanjšanje korupcije in bolj smotrna poraba sredstev, bodo vidne takoj. Večje spremembe, kot je zmanjšanje socialne razslojenosti, so se v drugih primerih participatornega proračuna po svetu pokazale v obdobju petih let.

Zakaj je ta način boljši od obstoječega?

Zgodovina je pokazala, da se je predstavniški sistem v Mariboru kot tudi po Sloveniji izrodil. Precej bolj verjetno je, da bodo predstavniki odločali v nasprotju z voljo ljudstva, kot pa da bi sledili njegovi volji. Participatorni proračun je mehanizem, s katerim bi pomembno funkcijo razporejanja dela javnega denarja prenesli na občanke in občane, zato bi poraba sredstev bolje zadovoljevala njihove potrebe.

Moram biti strokovnjak?

Proces izbire projektov poteka po sistemu volitev in tako kot na volitvah ni potrebno nobeno strokovno znanje razen prepoznavanja, izražanja in utemljevanja lastnih potreb, interesov in želja.

Participatorni proračun ni omejen le na izbiranje med možnostmi, ki nam jih ponudi nekdo drug, temveč omogoča tudi ustvarjanje lastnih možnosti izbire. Če želite predlagati enega izmed projektov, ki bodo predmet procesa izbiranja, postane vključevanje strokovnjakov neizogibno. Še vedno ni potrebno, da ste sami strokovnjak z vseh relevantnih področij, morali pa boste predlog uskladiti z občinskimi strokovnimi službami, ki vam bodo pri pripravi predloga nudile pomoč.

Ali bom lahko glasoval po spletu?

Za lokalne volitve ali volitve v državni zbor po spletu ni možno glasovati, tako tudi za participatorni proračun ne bo možno glasovati preko spleta.

Kako bi participatorni proračun vplival na pridobivanje EU sredstev občine?

V okviru participatornega proračuna bodo občanke in občani lahko predlagali tudi projekte, ki bodo kandidirali za EU sredstva. V tem pogledu bi se projekti, ki bi bili sofinancirani s strani EU ali drugih virov, obravnavali popolnoma enako, kot se obravnavajo tudi sedaj.

Kaj potrebujem za sodelovanje?

Edini pogoj za sodelovanje je status občanke oz. občana, potrebujete torej le osebni dokument in stalno prebivališče v Mestni občini Maribor.

Kdo to že počne?

Participatorni proračun se izvaja v že več kot 1500 mestih po svetu, tako v relativno neznanih, kot sta Salford ali Grottammare, kot tudi v velemestih kot so Berlin, Pariz, Chicago, New York, Toronto, Rim … Najbolj razvita je praksa participatornega proračuna v Braziliji, kjer se je tudi začela, in sicer v mestu Porto Alegre, kjer prav letos poteka že 25. leto.

Kako se financirate?

Aktivnosti vključujejo ogromno prostovoljskega dela posameznikov in organizacij, ki so del pobude. Nobena oseba ali organizacija ne prejema plačila za svoje sodelovanje v pobudi. Za morebitne stroške izdelave promocijskega materiala bo poskrbljeno s strani organizacij, ki so del pobude, bodisi s prostovoljnim prispevkom ali skozi razpisne projekte, ki jih posamezniki ali organizacije izvajajo.

Bo poslovanje občine poslej bolj transparentno?

Proračun je resničnost, ki jo politiki pogosto poskušajo prikriti z leporečenjem. Če bodo občani imeli neposreden vpliv na mestni proračun, besedno zavajanje ne bo več imelo učinka. Participatorni proračun bo zagotovil transparentnost porabe javnega denarja in zmanjšal korupcijo.

Kakšna je zakonska podlaga?

Slovenska zakonodaja instituta participatornega proračuna še ne pozna. Pri pripravi predloga smo zato uporabili načine vključevanja prebivalk in prebivalcev, ki že obstajajo v naši zakonodaji in jih nadgradili z elementi, ki jih naša zakonodaja sicer ne definira, vendar jih tudi ne prepoveduje.
Glavna prepreka takšnega načina neposrednega odločanja je ustava, ki državljankam in državljanom prepoveduje sprejemati odločitve glede proračuna in drugih finančnih politik v državi in občinah. Zaradi tega je, v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi, tudi v našem predlogu sprejemanje proračuna še vedno v pristojnosti mestnih svetnic in svetnikov. Pri našem konceptu se bodo mestne svetnice in mestni svetniki zavezali, da bodo pri sprejemanju proračuna upoštevali izraženo voljo občank in občanov. To pa je v skladu z zakonom, ki dovoljuje svetnicam in svetnikom uporabo kakršnekoli metode pri sprejemanju proračuna. Na ta način občanke in občani funkcionalno odločajo, čeprav je formalno pravna moč odločanja še vedno v rokah svetnic in svetnikov.
Pravno orodje, ki smo ga izbrali, za legalno in legitimno izražanje volje občank in občanov, je že v Zakonu o lokalni samoupravi opredeljen zbor občanov, ki se lahko izvede za celo občino ali samo za ožje dele občine. Za izvedbo zbora občanov je potrebno preveriti status udeleženke ali udeleženca, tako da se ga lahko udeležijo samo občanke in občani. Na zboru občanov se nato glasuje za predhodno predlagane projekte. Iz rezultatov glasovanja se izoblikuje prioritetna lista, ki legitimno izkazuje voljo občank in občanov.
Zakon o javnih financah določa, da morajo biti projekti, za katere se bodo namenila proračunska sredstva, že znani. To smo upoštevali pri oblikovanju predloga. Znesek, ki bo na voljo, tako v trenutku, ko se bo glasovalo za projekte, še ne bo znan. Svetnice in svetniki se bodo zavezali, da bodo upoštevali izraženo voljo občank in občanov pri sprejemanju prihodnjega proračuna. Sledil bo postopek participatornega proračuna, ki bo potekal vse leto, šele pri naslednjem proračunu pa bo znano, koliko sredstev bo namenjenih za izvedbo projektov.
V takšni obliki je institut participatornega proračuna v skladu z vsemi zakonskimi določili slovenske zakonodaje.

Kako participatorni proračun deluje?

Delovanje participatornega proračuna opisujemo na tej strani. V kratkem bo podrobno prikazano tudi v animaciji, ki si jo boste lahko ogledali na tej spletni strani.

Potrebujete prostovoljce, kako lahko pomagam?

Vsaka posameznica in vsak posameznik, ki želi sodelovati pri pobudi za participatorni proračun nas lahko kontaktira na info@odlocajomestu.si. Vsaka pomoč je dobrodošla!

Kaj če pobuda za participatori proračun ne uspe?

V primeru, da bo pobuda za participatorni proračun neuspešna, se sedanje stanje ne bo spremenilo. Mesto bo še naprej upravljano kot doslej.

Bo zaposlovanje na občini in javnih podjetjih z manj nepotizma?

Participatorni proračun ne zadeva zaposlovanja, zato ne bo imel ne pozitivnega ne negativnega vpliva na zaposlovalne politike.

Kaj bo z mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi?

Če bo pobuda uspešna, se oblika mestnih četrti in krajevnih skupnosti ne bo spremenila.

Ali bom moral/a hoditi na alternativne zbore prebivalk in prebivalcev, ki jih organizira Iniciativa Mestni Zbor (IMZ)?

Ne. Samoorganizirane četrtne in krajevne skupnosti niso del instituta participatornega proračuna in se jih seveda ni potrebno udeleževati. So pa dober način za skupnostno obravnavanje tem in spoznavanje težav v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih ter pravo mesto za spodbujanje k podajanju predlogov za investicijske projekte v participatorni proračun.

Bomo s participatornim proračunom ustvarili delovna mesta?

Participatorni proračun na zaposlitve vpliva posredno. Raziskave participatornega proračuna po svetu, ki sta jih izvedla Svetovna banka in Organizacija združenih narodov, kažejo, da participatorni proračun pozitivno vpliva na gospodarstvo in pospešuje gospodarsko rast, kar posledično zvišuje tudi stopnjo zaposlenosti.

Kako pogosto bom moral/a glasovati za projekte?

Proces izbire investicijskih projektov bo potekal enkrat letno. Podobno kot na volitvah pa udeležba pri oblikovanju participatornega proračuna ni obvezna, torej se ga udeležite tako pogosto, kot sami želite.

Kako bo participatorni proračun vplival na kakovost življenja v mestu?

Študije učinkov participatornega proračuna na kakovost življenja v mestih kažejo, da soodločanje občanov pri porabi javnih sredstev ugodno vpliva na kakovost življenja v mestu. Dolgoročne študije modelov participatornega proračuna, podobnim našemu predlogu, kažejo, da udeleženci ocenjujejo kvaliteto življenja v mestu bolje kot v mestih kjer participatornega proračuna ni. Hkrati se zmanjšujejo socialne razlike med različnimi predeli mesta in izboljšuje se nivo javnih storitev.

Ali bomo občanke in občani imeli več/manj pravic, več/manj obveznosti, več/ manj svobode, več/manj odgovornosti?

Občanke in občani bomo pridobili pravico odločilno vplivati na del mestnega proračuna, kar pomeni več svobode odločanja, a tudi več obveznosti sodelovanja in večjo odgovornost za skupnost. Nikomur se ni potrebno udeležiti oblikovanja participatornega proračuna, prav tako kot nihče ni prisiljen v udeležbo na volitvah. A zavedati se moramo, da z našo neudeležbo prepuščamo odločitve drugim, kar prinaša določeno stopnjo odgovornosti za posledične rezultate.

Kakšen bo trajnostni razvoj mesta?

Eden izmed učinkov participatornega proračuna je, da se različni deli mesta razvijajo uravnoteženo, zato ne pride do degradacije nekaterih delov. Prav tako se lahko občani s participatornim proračunom postavijo po robu parcialnim interesom posameznikov, ki bi želeli investirati v škodljive dejavnosti.

Bo participatorni proračun povečal birokracijo?

Zaradi direktnega prenašanja volje občanov v odločanje o proračunu bo birokratski postopek, sicer potreben za izbiro investicijskih projektov, postal odveč, kar pomeni skrajšanje birokratskih postopkov. Tehnične službe, ki sedaj služijo le mestnim svetnikom, bodo opravljale enako delo, le da bodo poslej služile vsem občanom. Z obstoječimi kadri bo vzpostavljena nova pisarna, ki bo koordinirala aktivnosti občanov z aktivnostmi občinskih tehničnih služb.

Ali ima participatorni proračun kakšen vpliv na gospodarstvo?

Raziskave participatornega proračuna po svetu, ki sta jih izvedli Svetovna banka in Organizacija združenih narodov, so pokazale, da participatorni proračun pozitivno vpliva na gospodarsko rast.

Ali bomo lahko vplivali na mestni svet?

Mestni svet se pri participatornem proračunu zaveže, da bo pri izbiri projektov spoštoval izkazano mnenje občanov. S participatornim proračunom bomo torej ne le vplivali, ampak odločilno vplivali na odločitve mestnega sveta!

Koliko denarja bo na razpolago za participatorni proračun?

Pri participatornem proračunu se sredstva razporejajo iz tako imenovanega investicijskega dela mestnega proračuna. V primeru Maribora je ta znesek med 15 mio in 20 mio € oziroma 20 % mestnega proračuna, odvisno od proračunskega leta. Kakšen delež tega zneska bo na voljo za participatorni proračun, se bo določalo vsako leto sproti. Praksa po svetu kaže, da več kot je denarja namenjenega participatornemu proračunu, boljši so učinki za mesto.

Kaj se bo zgodilo s strankami, svetniki in županom?

Obstoječi organi in strukture ostanejo nespremenjeni in opravljajo enako naloge kot do sedaj.

Kaj bo s preostankom občinskega proračuna?

Zakon o lokalni samoupravi nalaga občinam kopico nalog, ki so jih dolžne izvajati. Med te spadajo financiranje predšolskega in osnovnošolskega izobraževanja, osnovna zdravstvena oskrba, komunalna oskrba, vzdrževanje cest itd. Za te namene se porabi okrog 80 % mestnega proračuna. Ta sredstva se bodo razporejala enako kot doslej, torej z odloki mestnega sveta.

Kako, konkretno, bi participatorni proračun deloval v korist narave v urbanem okolju (urbani ekosistem) iz vidika trajnostnega razvoja mesta?

Lahko povemo, da si občani tipično skozi participatorni proračun prizadevajo za večjo ozelenitev mesta. V seznamih izbranih projektov se zelo pogosto najdejo zasaditve dreves, širitve parkov, ozelenitve zapuščenih območij, kar posledično tudi blagodejno, čeprav ne odločujoče, vpliva na kvaliteto zraka. Na oskrbo z vodo ali kvaliteto prsti participatorni proračun, kot je predlagan v Mariboru, ne bo imel neposrednega vpliva, medtem ko v mestih, kjer je participacija občanov uvedena do te mere, da lahko vplivajo tudi na delovanje javnih služb, ki se z omenjenimi viri ukvarjajo, zelo dvigne trajnostno naravnanost teh služb.

Imate dodatna vprašanja?

Vprašanje nam posredujte preko spodnega obrazca.

Ime (obvezno)

Vaš eMail (obvezno)

Vprašanje