Participatorni proračun na Islandiji koristen tako za ljudi kot politiko

Avtor: STA, Maribor, 15. januar 2015

V svetu je že več kot 1500 mest ali delov mest s sistemom participatornega proračuna, s katerim lahko občanke in občani soodločajo o investicijah v mestu. Eno takšnih mest je islandska prestolnica Reykjavik, kjer se je po besedah soustanoviteljev Citizen Foundation izkazal za zelo dobro prakso. Meščanom se tako daje glas, politikom pa glasove.

Ideja o participatornem proračunu predvideva prenos odločanja o delu investicijskega dela občinskega proračuna na občane, ki lahko predlagajo in nato tudi izberejo projekte, ki se bodo financirali iz javnega denarja. Delež proračuna, ki ga mesta namenjajo za participatorni proračun, je različen in niha vse od manj kot enega odstotka proračuna v New Yorku prek 14 odstotkov v Torontu do 100 odstotkov v brazilskem mestu Porto Allegre, kjer so ta sistem leta 1989 tudi iznašli.
Za Mestno občino Maribor so v okviru Iniciative mestni zbor (IMZ) že pred dvema letoma izdelali predlog o uvedbi participatornega proračuna, a na občini zanj še ni bilo posluha. Na ministrstvu za javno upravo pojasnjujejo, da tega modela v Sloveniji zakonsko nimamo urejenega, “ne bi pa bilo nezakonito, če bi občina to uredila s svojim statutom in poslovnikom občinskega sveta”.
Na dobre plati participatornega proračuna so znova opozorili na konferenci ob 25-letnici Radia MARŠ, ki je pred nekaj dnevi potekala v Mariboru. Na njej sta predavala tudi Gunnar Grimsson in Robert Bjarnason, soustanovitelja islandske organizacije Citizen Foundation, ki od leta 2008 razvija metode za izboljšanje demokracije in povečanje participacije civilne družbe.
V Reykjaviku so vzpostavili spletno stran Better Reykjavik, ki omogoča komunikacijo med meščani in občinsko upravo. Okoli 12.000 registriranih uporabnikov je prispevalo več kot 3300 idej, od tega jih je bilo od leta 2011 uresničenih že 165.
Za participatorni proračun v Reykjaviku namenjajo pet odstotkov občinskega proračuna, namenjenega za investicije. “Ljudje sami razporejajo ta denar in določajo prioritete, mesto pa ima eno leto časa, da jih uresniči,” je za STA povedal Bjarnason. Takšen način odločanja je po njegovih besedah koristen tako za prebivalce kot vodstvo mesta. “Ljudje povedo, kaj hočejo, mesto pa zaradi tega nima dodatnih stroškov. Ta denar bi tako ali tako šel za investicije, le da če bi jih izbiralo občinsko vodstvo, se prebivalci ne bi čutili del odločevalskega procesa, kar je v današnjih družbah velik problem,” je dodal. “Ljudje sami najbolje vedo, kaj pogrešajo v svoji soseski. Velikokrat predlagajo manjše projekte, ki sploh ne stanejo veliko, a se jih občinska uprava sama najverjetneje ne bi domislila,” je še povedal.
Zaenkrat se glasovanja udeležuje približno desetina celotnega volilnega telesa, a se njihov delež povečuje. “Največji problem pri tem, da ljudi pripraviš do sodelovanja, je seznaniti jih s tem. Letos nameravamo veliko več delati na promociji,” je pojasnil Bjarnason.
Participatornemu proračunu je na Islandiji naklonjena tudi politika, saj je po besedah Bjarnasona ugotovila, da s tem pridobivajo glasove volivcev. “V času gospodarske krize, ko ljudi težko prepričaš z drugimi projekti, je lahko takšno izpolnjevanje želja volivcev zelo koristno,” je dejal.
V Citizen Foundation vidijo možnost vpeljave participatornega proračuna tudi na državni ravni, a se jim po Grimssonovih besedah zdi nujno, da se je ljudje najprej dobro navadijo na lokalni ravni.