Kaj je participatorni proračun?

mnozicaidejeParticipatorni proračun je sistem razporejanja dela proračunskega denarja tako, da o njegovi porabi soodločamo občanke in občani.
Občanke in občani z odločanjem o investicijah izboljšujemo kakovost življenja v mestu. Sami vemo, kaj najbolj potrebujemo in kako poiskati najprimernejše rešitve. V procesu participatornega proračuna občanke in občani sami določimo katere investicije so v skupnosti najnujnejše. Na ta način realizirane investicije, kar se da natančno in konkretno, odgovarjajo na potrebe skupnosti.

O katerih sredstvih je govora?

V proračunu Mestne občine Maribor vsako leto, po tem, ko se financirajo vse z zakonom določene dejavnosti, ostanejo sredstva, katerih namen je izvajanje investicij. Gre za približno 20 odstotkov mestnega proračuna, ki ga imenujemo euronapis_zelernoinvesticijski del. To so sredstva, ki v mestnem proračunu ostanejo po tem, ko mesto zadosti vsem zahtevam Zakona o lokalni samoupravi in poravna morebitne druge obveznosti (plačevanje obresti, plačevanje zakonskih kazni itd.). V procesu participatornega proračuna bomo občanke in občani odločali o porabi teh sredstev. V Mariboru znaša investicijski del proračuna do 20 milijonov evrov.

Točni delež investicijskih sredstev, ki bo namenjen za participatorni proračun bo vsako leto določil mestni svet. Dodeljena sredstva se bodo nato delila med posamezne mestne četrti in krajevne skupnosti. Odločitev o razdelitvi sredstev bodo morale lokalne skupnosti sprejeti s konsenzom. V kolikor ta ne bo  dosežen, se bodo sredstva razdelila glede na število prebivalcev mestne četrti ali krajevne skupnosti.

Kako bomo opredelili potrebe skupnosti?

Predloge za investicije bomo oblikovali občanke in občani sami. Sami ali v sodelovanju s sosedi, prijatelji ali širšo skupnostjo bomo prepoznavali najbolj pereče probleme in se dogovarjali kako jih bomo rešili. Razpravljali bomo in ugotavljali, katere so nujne investicije v naši skupnosti.
Občankam in občanom bodo na voljo občinske strokovne službe, s pomočjo katerih bomo pripravili in ovrednotili dogovorjene predloge, ki jih bo občinska uprava zbirala tekom celega leta. Vsi tako oblikovani predlogi bodo sestavljali listo projektov – enkrat letno pa bomo občanke in občani z glasovanjem odločili, kateri bodo izvedeni.

Kako se bodo izmed vseh potreb določile prioritetne naloge v skupnosti?

Na ravni vsake mestne četrti in krajevne skupnosti se bo enkrat letno sklical zbor občanov na katerem bomo občanke in občani izbirali med predlaganimi investicijskimi projekti. Vsaka občanka in vsak občan bo imel na voljo pet glasov, ki jih bo lahko podelil tistim petim projektom, za katere meni, da so najpomembnejši. Tako bo oblikovan prednostni seznam projektov – od tistega z največ do tistega z najmanj prejetimi glasovi. S tega seznama bo za izvedbo izbranih toliko projektov, da bodo porabljena vsa razpoložljiva sredstva.

Kako deluje participatorni proračun

Od predloga do projekta

Investicijske projekte izbrane na zboru občanov bo mestna uprava dolžna uveljaviti pri razporejanju investicijskih sredstev in bo hkrati odgovorna, da se izbrani projekti ob sodelovanju z občankami in občani tudi izpeljejo.
Občinske strokovne službe bodo v sodelovanju s prebivalkami in prebivalci dokončno izbrane projekte pripravile v skladu z zakonskimi določili ter po predpisanem postopku javnega naročanja izbrale izvajalca, ki bo projekt izvedel.

Participatorni proračun po svetu poznajo že četrt stoletja

Prakse po svetu kažejo zelo spodbudne rezultate. Že preko 1.500 mest ali delov mest, pa tudi nekaj provinc in zveznih držav izvaja sistem participatornega proračuna.
Izvajajo ga tako v majhnih mestih, z ne več kot do 20.000 prebivalci, kakor tudi v metropolah kot so Chicago, New York, Berlin, Lizbona, London, Porto Alegre, Toronto, Rim in še bi lahko naštevali.
Različna mesta namenjajo različno velike deleže mestnega proračuna za izvajanje participatornega proračuna.

Prednosti participatornega proračuna

odlocamo o mestu

Raziskave učinkov participatornega proračuna kažejo boljše rezultate tam kjer je delež mestnega proračuna, ki se ga prepusti v upravljanje prebivalcem, večji. Bolj kot je način odločanja na zborih prebivalcev vključujoč in demokratičen, boljši so rezultati za mesto.

Tako Svetovna Banka kot Združeni Narodi so prišli do zaključkov, da soodločanje o porabi proračunskih sredstev:

  • zelo omeji korupcijo in vpliv škodljivih interesov na izbiro investicijskih prioritet,
  • bistveno dviguje kvaliteto življenja v mestu,
  • znižuje socialne in razvojne razlike med različnimi predeli skupnosti,
  • pospešuje gospodarsko rast.