Reykjavik in Maribor imata veliko skupnega

V petek smo se pogovarjali z Gunnarjem Grimssonom, enim izmed ustanoviteljem organizacije Citizens foundation, ki je po turbulentnem obdobju finančnega zloma Islandije pričelo z uvajanjem oblik neposredne demokracije v procese upravljanja njihovega glavnega mesta.

Kljub temu, da njihov način participacije kot glavno orodje uporablja splet (s pomočjo katerega se izvede tako nabir projektov, ki jih oblikujejo prebivalke in prebivalci za realizacijo skozi participatorni proračun kot tudi glasovanje o tem, kateri izmed predlaganih projektov dejansko gredo v uresničitev) ugotavljamo, da smo v oblikovanju ideje, kako zagotoviti večjo soudeležbo pri odločanju o mestu (oziroma kakršnokoli soudeležbo) ubrali enake poti.

Podobnosti se kažejo tudi na področju sodelovanja mestnih oblasti, enačimo pa se tudi v problemih družbe – apatičnost prebivalcev, ki je še posebej prisotna pri mladi populaciji nelagodje ob lastni identifikaciji, ko gre za izražanje lastne volje in nepripravljenost na dodaten, prostovoljni angažma, če se ta povsem jasno ne zaključi v vidnih rezultatih.